Vsako mesto ima svoj tempo. Nekatera hitijo pred tabo, druga te čakajo na vogalu. Dunaj ne počne ne enega ne drugega — dopusti ti, da se ustaviš, preden sploh veš, da si se želel ustaviti.
Ko sem ga prvič obiskal, sem bil prepričan, da ga bom spoznal v treh dneh. Danes, po letih vračanja, vem, da ga ne poznam. Poznam le nekaj miz, nekaj oken in nekaj ur dneva, ko svetloba pade prav.
“Razdalja je včasih najboljši način, da vidiš bližje.”
O mestih, ki jih ne pozabiš, in o tišini, ki jo včasih potrebuješ, se ne piše na hitro. Zato pišem počasi — za mizo ob oknu, s kavo, ki se ohlaja.
